Smo v letu 2026. Tehnologija je tako napredovala, da včasih ni več koristno temveč strašljivo.
Iskrena pisma, voščilnice..., vse to je nadomestila tehnologija. Sporočila na tipkamo po telefonu in se skrijemo za ekranom. Ni iskrenih pogledov, nasmehov, isker v očeh in radosti, ki naj bi jo te stvari načeloma doprinesle. Čar se izgubi. Namesto ročno izdelanih voščilnic, pa si ljudje pošiljamo tako imenovane GIF-e. Prav bedno. Pozabili smo, koko pomembno je v resnici pisanje z roko. Krepi naš spomin, um, možgane, ročne spretnosti, poleg tega pa pridoda izdelku/pismu nek poseben čar, našo noto, naš podpis, saj je to res naše. Nekaj kar smo ustvarili mi, si za to vzeli čas, ne pa nekaj kar je ustvaril robot z eno minuto dela.
In tu smo ljudje pozabili, kako hitro nas robot lahko nadomesti. Kako izdelki nimajo več take vrednosti, ker to ni naše. Ni naše note, podpisa in to bi rabili spremenit dokler še lahko.
Zala Kozole, 4.kb
Ni komentarjev:
Objavite komentar